V uvodniku Biltena 2026 je predsednik Ribiške družine Maribor Bojan Javornik obširno obravnaval problematiko, ki ribiče porečja Drave pesti že vrsto let — plenjenje ribjih populacij s strani kormoranov in drugih ribojedih vrst. Ker gre za temo, ki neposredno zadeva prihodnost naših voda, povzemamo ključne poudarke njegovega stališča.
Novost iz Pomurja: dovoljenje za odvzem kormoranov
23. julija 2025 je Ribiška družina Ljutomer od Ministrstva za naravne vire in prostor prejela dovoljenje za odvzem kormoranov z odstrelom. Dovoljenje velja med 1. septembrom in 28. februarjem naslednjega leta, podeljeno pa je do 31. marca 2030.
Letno se sme odstreliti 40 kormoranov, in sicer:
- 25 na akumulaciji Gajševci,
- 10 v porečju Mure med Vučjo vasjo in Gibino,
- 5 na vodotoku Ščavnica.
RD Ljutomer ob tej priložnosti iskreno čestitamo. A — kot poudarja predsednik RD Maribor v uvodniku — taka odločitev bi morala postati univerzalna in veljati za vso Slovenijo, saj v njej velja enoten pravni red.
Zakaj je Drava poseben primer
V uvodniku predsednika so navedeni razlogi, zakaj porečje Drave od Melja do Ptuja zasluži posebno pozornost:
- Območje leži v varovanem območju Natura 2000.
- Drava ima v tem predelu razmeroma majhen pretok (povprečno 22 m³/s poleti in 10 m³/s pozimi) — neprimerljiv z Muro po širini struge, hitrosti toka in globini.
- Drava v tem predelu predstavlja zaprt sistem brez migracijskih poti; v desetletjih zaprtosti je prišlo tudi do genetske zasičenosti.
- Drstna jata avtohtonih ribjih vrst je izropana pod kritično količino, kar je razvidno iz trajanja in intenzitete drsti.
- Ribiči v tem revirju nimamo več nobenega negativnega vpliva na ribje populacije — izlova praktično ni več.
- Število kormoranov, sivih čapelj, žagarjev in vider postaja usodno; gre za sistematično plenitev brez varstvene dobe in količinske omejitve.
K vsem tem dejavnikom je treba prišteti še tihe pogine rib zaradi obratovanja HE ob hitrih nihanjih pretokov.
Pravni okvir
Predsednik v uvodniku navaja tri ključne zakone, ki jih je po njegovem mnenju treba upoštevati pri obravnavi problematike:
- Zakon o ohranjanju narave — ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot.
- Zakon o vodah — pravni okvir za varovanje in trajnostno upravljanje voda.
- Zakon o sladkovodnem ribištvu — trajnostna raba rib, varstvo ribjih vrst in zagotavljanje uravnoteženega ribolova.
Po njegovi oceni neomejena zaščita kormoranov v praksi pomeni, da nobenega od teh treh zakonov ne uresničujemo v duhu, v katerem so bili sprejeti.
Kaj sledi
RD Maribor se skupaj z drugimi ribiškimi družinami porečja Drave pripravlja na skupen pristop k Ministrstvu za naravne vire in prostor, opirajoč se na strokovne podlage Zavoda za ribištvo Slovenije. Argument je preprost: če velja enoten pravni red, mora veljati enaka upravna praksa za vse — tudi za Dravo.
Pomemben prispevek pri tem pričakujemo tudi od krovne organizacije Ribiške zveze Slovenije, ki je po Zakonu o sladkovodnem ribištvu poklicana, da zastopa interese svojih članic.
Naša skupna naloga
Reka Drava je naš skupni dom — ribičev, narave in vseh prebivalcev mariborskega območja. Skrb za njeno biotsko ravnovesje ni le ribiška tema, je tema vseh, ki jim ni vseeno za prihodnost slovenskih voda.
Celoten uvodnik predsednika je objavljen v Biltenu 2026, ki je na voljo članom Ribiške družine Maribor.
DOBER PRIJEM!
